léči1 léžem dov. lézi -te; légel lêgla, léč/lèč; (léč/lèč) (ẹ́ ẹ̑) ~ in zaspati; pokr. dajati otroke leč spat: vznes. ~ k večnemu počitku, pod rušo, v grob |umreti|neobč. Trpkost mu je legla na obraz |postala opazna|poud. leči na koga Leta so legla nanj s svojo težo |Postaral se je|brezos. Težko je leglo nanj |Postal je prizadet|omilj. leči z/s kom ~ z dekletom |spolno občevati|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek