mígniti -em dov. (í ȋ) komu ~ znancu, naj prisede migniti z/s čim ~ z roko; poud.: Med drevjem sta mignili dve postavi |švignili, se zganili|Dopust je minil, kot bi mignil |zelo hitro|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek