• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

mŕkniti -em dov. mŕknjenje (ŕ ȓ) Luna je mrknila; poud.: Nasmeh na licih mu je mrknil |izginil, se izgubil|~ iz hiše |na skrivaj, neopazno oditi|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek