namériti -im dov. namérjen -a; namérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ primerno blago nameriti kaj proti komu/čemu ~ puško proti tarči nameriti kaj na koga/kaj ~ daljnogled na cilj nameriti kaj koga/kaj ~ fračo v ptiča; star. nameriti na koga ~ ~ starega znanca naleteti, srečati:

namériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) star. ~ ~ obiskati prijatelja nameniti se, odločiti se: star. nameriti se komu Čudna stvar se mi je namerila zgodila, pripetila:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek