• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

napóčiti -im dov. napóčenje (ọ́ ọ̑) Na soncu je hlod napočil; neobč. Napočil je težko pričakovani trenutek nastopil:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek