naslovíti -ím dov. naslôvi -íte; naslôvil -íla, -ít/-ìt, naslovljèn -êna tudi naslôvljen -a; naslovljênje tudi naslôvljenje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ pošiljko; neobč. ~ pesem |dati naslov|nasloviti kaj na koga ~ pismo na brata; publ. ~ kritiko na pisatelja kritizirati ga: nasloviti koga z/s kom/čim ~ prišleca z gospod(om); publ. nasloviti komu kaj ~ članom okrožnico poslati:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek