nòr nôra -o; bolj ~ (ȍ ó ó) knj. pog., poud. ~ človek |duševno bolan|poud.: ~o upanje |zelo veliko, neuresničljivo|~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|Ne bodi ~ |neumen, nespameten|poud. nor od koga/česa ~ ~ obupa |zelo obupan|poud. nor na koga/kaj biti ~ ~ konje, ženske |zelo rad jih imeti|

nôri -a -o (ó) rastl. ~a ajda 

nôro -ega s, pojm. (ó) poud. slišati kaj ~ega |neumnega, nespametnega|

noróst -i ž, pojm. (ọ̑) poud. ~ njegovega vedenja |neumnost, nespametnost|knj. pog., poud. zdraviti ~ |duševno bolezen|števn., poud. počenjati ~i |neumne, nespametne stvari|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek