obnoríti -ím dov. obnóril -íla, nam. obnorít/obnorìt; obnorjênje; drugo gl. noriti (í/ȋ í) poud. koga Jeza ~i človeka |ga naredi nespametnega, nerazsodnega|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek