obrusíti in obrúsiti -im dov.; drugo gl. brusiti1 (í/ȋ/ú ú) kaj do konca ~ nož; poud. obrusiti koga Delo v kolektivu ga je obrusilo |izoblikovalo|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek