• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

odzvoníti -ím dov. odzvónil -íla, nam. odzvonít/odzvonìt; odzvonjênje; drugo gl. zvoniti (í/ȋ í) kaj ~ konec pouka; brezos. Odzvonilo je poldne; poud., s smiselnim osebkom odzvoniti komu/čemu Njegovi slavi bo odzvonilo |je ne bo več|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek