omótičen -čna -o; bolj ~ (ọ́; ọ̑) ~ vonj; biti čisto ~ 

omótičnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek