òn ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed. :  njêga, njêmu, njêga, njêm  njêmu, njím ;  ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih ;  ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən] ,  ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela 

  1. 1. im. oblike se rabijo:
    1. a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti
    2. b) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno
    3. c) v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni
    4. č) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
  2. 2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
    1. a) kadar so poudarjene Prav njih sem se bal
    2. b) kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj
    3. c) v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih
    4. č) v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim
    5. d) v predl. zv. k njima
  3. 3. mest. in or. se rabita brez omejitev 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek