oneméti -ím dov. onemênje; drugo gl. nemeti (ẹ́ í) ~ po hudi bolezni; poud. onemeti od česa ~ ~ začudenja |zelo se začuditi|neobč. Godba je onemela utihnila:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek