opráviti -im dov. oprávljen -a; oprávljenje (á ȃ) kaj ~ izpit; alp. ~ ponovitev smeri; fiz. ~ pot; ver. ~ spoved; ~ prevzem blaga prevzeti blago: star. opraviti koga obleči: opraviti z/s kom/čim poud.: Z njim sem opravil |nočem več imeti stikov|~ s predsodki |rešiti se jih|publ.: ~ z nasprotnikom premagati ga: nedov. imeti ~ s kuho, z otroki; Kaže, da imamo ~ s poneverbo da gre za poneverbo: poud.: Pri nas je opravil |ne bo več pri nas|Kot govornik je opravil |ne bo več govornik|Dojenček da dosti ~ |z njim je veliko dela|
Dostopnost
Dostopnost