otròk -ôka m, člov., mn. otrôci otrók otrôkom otrôke pri otrócih  otrokih z otróki  otroci (ȍ ó) roditi ~a; nezakonski ~; predšolski ~; privzdig. Nosi ~a pod srcem |je noseča|poud.: ~ je na poti |noseča je|čudežni ~ |ki zgodaj pokaže nadpovprečno nadarjenost|Pričakuje ~a |je noseča|~ ljubezni |spočet iz ljubezni staršev|biti velik ~ |biti otročji, naiven|biti ~ svojega časa |imeti tipične značilnosti časa, razmer|biti ~ narave |rad imeti naravo|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek