pôln -a -o [u̯n] -ejši -a -e (ȏ ó ó; ó) ~ lonec; publ.: edina ~a oseba v romanu prepričljiva, živa: plačati ~o vsoto celotno: udeležiti se seje v ~em številu vsi: nevtr.: Vreča je ~a; zvrhano ~; do polovice ~; omilj. biti ~ v obraz |debel|poln česa vrč, ~ vina; zvezd ~o nebo; leto, ~o dogodkov; poud. biti ~ načrtov |imeti dosti načrtov|

pôlni -a -o [u̯n] (ó) geom. ~ kot; ~a luna 

pôlno -ega [u̯n] s, pojm. (ó) izprazniti kaj ~ega; poud.: dajati iz ~ega |veliko, radodarno|Njegove sodbe zadenejo v ~ |so točne, pravilne; so učinkovite|

pôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó) ~ posode; publ. v ~i se zavedati česa v celoti, popolnoma:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek