polnoléten -tna -o [u̯n] (ẹ̑) ~ fant; biti ~ 

polnolétni -ega [u̯n] m, člov. (ẹ̑) zakoni za ~e 

polnolétnost -i [u̯n] ž, pojm. (ẹ̑)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek