posvetíti2 in posvétiti -im dov.; drugo gl. svetiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Luč ~i posvetiti komu ~ odhajajočim po stopnicah; poud. Pošteno je posvetil napadalcem |jih zavrnil, onemogočil|posvetiti z/s čim ~ z žepno svetilko 

posvetíti se in posvétiti se -i se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) V daljavi se je nekaj posvetilo; poud. posvetiti se komu Končno se mu je posvetilo |je doumel, spoznal|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek