povzpétnik -a m, člov. (ẹ̑) |kdor se iz nižjih slojev hitro, brezobzirno povzpne med višje|

povzpétnica -e ž, člov. (ẹ̑)

povzpétničin -a -o (ẹ̑)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek