požréti -žrèm dov., nam. požrèt/požrét; požrétje in požŕtje; drugo gl. žreti (ẹ́ ȅ) koga/kaj ~ grižljaj; poud.: ~ jezo |obvladati, zadržati|Kar požrl bi jo od ljubezni |zelo mu ugaja|nevtr. Cev ne more ~ vode 

požréti se -žrèm se (ẹ́ ȅ) poud. |zelo se razžalostiti, vznemiriti|: Požrl se bo zaradi nje 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek