prekléti -kôlnem [u̯n] dov. preklétje; drugo gl. kleti (ẹ́ ó) koga/kaj ~ izdajalca; poud. ~ svojo usodo |biti z njo zelo nezadovoljen|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek