pripogníti -pógnem tudi pripogníti -pôgnem dov. pripôgni -íte; pripôgnil -íla, pripôgnit, pripógnjen -a tudi pripôgnjen -a; pripógnjenje tudi pripôgnjenje; (pripôgnit) (í/ȋ ọ́; í/ȋ ó) koga/kaj ~ vejo; poud. ~ otroka čez koleno |ga natepsti|

pripogníti se -pógnem se tudi pripogníti se -pôgnem se (í/ȋ ọ́; í/ȋ ó) ~ ~ in nekaj pobrati 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek