• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

prištéti -štêjem dov., nam. prištèt/prištét; prištétje; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) koga/kaj k/h komu/čemu ~ obresti h glavnici; ~ število dve prišteti komu/čemu kaj ~ tekmovalcu pet točk; poud. To prištej kar sam sebi |Sam si kriv|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek