priučíti -ím dov. priúčil -íla, nam. priučít/priučìt; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga/kaj za kaj ~ delavce za delo s strojem; redk. priučiti koga/kaj čemu ~ mladino vljudnemu vedenju navaditi, privaditi jo lepega vedenja: redk. priučiti komu/čemu kaj ~ učencem delovne navade privzgojiti:
priučíti se -ím se (í/ȋ í) česa neobč. ~ ~ obrti izučiti se: star. ~ ~ tujega jezika naučiti se: priučiti se čemu ~ ~ kuhanju
Dostopnost
Dostopnost