sám2 -a -o zaim. samosti (ȃ á á) 

  1. 1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi
  2. 2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je
  3. 3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|


sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im seboj 

sáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisna:

sámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletom 

sámost -i ž, pojm. (á)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek