sénčen -čna -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ prostor; omilj. ~i trenutki življenja |neprijetni, neugodni|

sénčni -a -o (ẹ̑) ~ obris 

sénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek