slép -a -o; bolj ~ (ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ človek; poud.: ~ privrženec stranke |nekritičen, nesamostojen|~o delovanje |nenačrtno, naključno|~o posnemanje |popolnoma nekritično|~o zaupanje |brez premisleka|nevtr.: ~ na eno oko; biti ~ od rojstva; poud. slep od česa biti ~ ~ jeze |nesposoben razsodno misliti, presojati|biti ~ ~ ljubezni |nekritičen do ljubljene osebe|slep za koga/kaj biti ~ ~ barve; poud. biti ~ ~ težave drugih |ne jih opaziti|

slépi -a -o (ẹ́) ~ tir; poud. najti izhod iz ~e ulice |iz neprijetnega, zapletenega položaja|

slépi -ega m, člov. (ẹ́) dom ~ih 

na slépo nač. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) ~ ~ streljati |ne da bi (po)meril|

slepóst -i tudi slépost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ́)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek