spokoríti se -ím se dov. spokóril se -íla se, nam. spokorít se/spokorìt se; spokorjênje; drugo gl. pokoriti2 (í/ȋ í) ver. Grešnik se ~i spokoriti se za kaj poud. ~ ~ ~ svoje napake |priznati jih in se poboljšati|
spokoríti -ím (í/ȋ í) neobč. koga/kaj ~ upornike pokoriti:
Dostopnost
Dostopnost