sprožíti in spróžiti -im dov. spróženje; drugo gl. prožiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ plaz; ~ puščico; ~ alarmno napravo; ~ kemično reakcijo; pravn. ~ postopek; poud. ~ veselo razpoloženje |vzbuditi, povzročiti|~ roko predse iztegniti: publ. ~ vprašanje reorganizacije ≥ začeti razpravljati o reorganizaciji: nameriti in ~ 

sprožíti se in spróžiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) Plaz se ~i; Puška se je sprožila po nesreči 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek