strógo tudi strogó nač. prisl. stróž(j)e (ọ́/ọ̑; ọ̑; ọ̑) ~ gledati; ~ zveneti; ~ ločevati; ~ objektivno popolnoma, dosledno:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek