• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

šestéro -ih tudi šestéro -- ločil. količ. štev. (ẹ̑; ẹ̑) |šest kosov, vrst|: Palača ima ~ vrat; upleniti ~ divjadi; redk. predstaviti ~ svojih sošolcev šest:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek