teló -ésa (ọ̑ ẹ̑) 

  1. 1. imeti rane po celem ~u; človeško, živalsko ~; omilj. položiti ~ v zemljo |truplo|redk. ~ ladje trup:
  2. 2. nebesna ~a; svetlobno ~ |svetilo|politična ~a; geometrijsko ~; pravn. zakonodajno ~
  3. 3. ver. sveto rešnje ~ v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi sveto Rešnje ~ |zakrament; posvečena hostija|poud. biti za kaj z dušo in ~om |popolnoma, brez pridržka|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek