tôlči tôlčem [u̯č] nedov. tôlci -te/-íte, -èč -éča; tôlkel -kla, tòlč/tôlč, tôlčen -a, tôlčenje; (tòlč/tôlč) (ó) koga/kaj ~ grude z motiko; ~ nasprotnika s pestjo; poud. ~ejo jih nadloge |prizadevajo|~ orehe; poud.: ~ pomanjkanje |živeti v pomanjkanju|~ rekorde |presegati|~ sovražnika iz zasede |napadati|tolči koga po čem ~ fanta po hrbtu tolči po kom/čem ~ ~ bobnu; publ. ~ ~ najnovejši književnosti napadati, kritizirati jo: poud. ~ ~ sovražniku |silovito streljati|Dež ~e ~ šipah; Toča ~e; poud.: Za silo še ~emo |shajamo|Srce mu ~e |močno bije, utripa|

tôlči jo tôlčem jo [u̯č] (ó) knj. pog., poud.: Skupaj jo ~eta navkreber |gresta, hodita|S težavo jo ~eta skozi življenje |živita|

tôlči se tôlčem se [u̯č] (ó) po čem ~ ~ ~ nogah; poud. ~e ~ ~ prsih, kaj vse je storil |hvali se|poud. tolči se za kaj ~ ~ ~ svobodo |bojevati se; prizadevati si|poud. Barve se ~ejo |niso skladne|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek