továriš -a s -em člov. (ȃ) ~i iz otroških let; zakonski ~; poud. Knjiga mu je edini ~ |Branje knjig ga edino zadovoljuje|šol. žarg. učitelj, profesor:

tovarišíca -e ž, člov. (í) ~e pri igri; življenjska ~; šol. žarg. učiteljica, profesorica: nardp. družica:

továrišev -a -o (ȃ)

tovarišíčin -a -o (ȋ)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek