tréščiti -i dov. -en -ena; tréščenje (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. Zagrmelo je in treščilo; treščiti v koga/kaj Treščilo je v senik
  2. 2. os., poud. Blizu je treščila granata |eksplodirala|poud. treščiti koga/kaj ~ fanta skozi vrata |s silo vreči|poud. treščiti koga/kaj kaj ~ nasprotnika v obraz |močno udariti|poud. treščiti koga/kaj po čem ~ nasprotnika po glavi |močno udariti|poud. treščiti ob kaj pri padcu ~ ~ skalo |silovito zadeti|treščiti v koga/kaj Strela je treščila v senik; poud. Skoraj bi treščil vanj |se zaletel|poud.: ~ na tla, po tleh |pasti|nenadoma ~ ~ hišo |nepričakovano priti|


tréščiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) poud.: Fantje so se treščili |spopadli|~ ~ v morje |skočiti|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek