trobíti in tróbiti -im nedov. tróbi -te in -íte, -èč -éča; tróbil -íla, tróbit, tróbljen -a; tróbljenje; (tróbit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) naučiti se ~; Lovec ~i trobiti kaj Trobentač ~i zbor; slabš. ~ laži |glasno širiti|trobiti na kaj ~ ~ rog, trobento trobiti v kaj ~ ~ rog; poud. ~ ~ isti rog z drugimi |v vsem jim pritrjevati|trobiti komu/čemu ~ nasproti vozečim avtomobilom 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek