ugonobíti -ím dov. ugonóbil -íla, nam. ugonobít/ugonobìt; drugo gl. gonobiti (í/ȋ í) neobč. koga/kaj Potres je ugonobil mesto porušil: ~ tekmeca uničiti:

ugonobíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Človeštvo se bo samo ugonobilo se uničilo:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek