• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ukrivíti -ím dov. ukrívil -íla, nam. ukrivít/ukrivìt, ukrívljen -a; ukrívljenje; drugo gl. kriviti (í/ȋ í) koga/kaj ~ cev; poud. Težko delo ga je ukrivilo |upognilo|~ usta v nasmeh 

ukrivíti se -ím se (í/ȋ í) Žebelj se je ukrivil 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek