uravnáti -ám dov. uravnánje; drugo gl. ravnati (á ȃ) kaj ~ izpahnjeno kost; neobč. uravnati kaj na kaj ~ misli na kaj drugega usmeriti: uravnati kaj po kom/čem ~ smer ladje po zvezdah 

uravnáti se -ám se (á ȃ) po kom/čem neobč. ~ ~ ~ preizkušenem načelu začeti ravnati:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek