• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

urêči urêčem dov.; drugo gl. reči (é) koga/kaj Fanta je nekdo urekel; poud. Strast ga je urekla |zaradi strasti ni bil sposoben kritično presojati|ureči koga/kaj v kaj ~ kraljeviča v žabo ureči komu kaj ~ sosedu konja; Nekdo mu je urekel 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek