ustáviti -im dov. ustávljen -a; ustávljenje (á ȃ) koga/kaj ~ avto; ~ govornika; ~ krvavitev ustaviti komu kaj ~ ranjencu kri ustaviti komu ~ avtostoparju
ustáviti se -im se (á ȃ) ~ ~ sredi ceste; ~ ~ pri prijatelju; Delo se je ustavilo; Ura se je ustavila ustaviti se ob kom/čem Razprava se je ustavila tudi ob tem vprašanju |je zajela tudi to vprašanje|ustaviti se pri kom/čem ~ ~ z mislijo pri očetu |spomniti se nanj|~ ~ ~ bistvenih vprašanjih |obravnavati jih|ustaviti se komu/čemu poud. Meso se mu je ustavilo |ne more ga več jesti|star. ~ ~ predlogu upreti se:
Dostopnost
Dostopnost