• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

..vec -vca m. prip. obr.  

  1. 1. člov. 'vršilec' pri korenih na samoglasnik pívec, mlévec, klávec, krôvec; pri korenih na izglasna l, lj delívec, délavec, skakljávec
  2. 2. 'nosilnik lastnosti' žívec



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek