vékomaj2 mer. čas. prisl. (ẹ́/ẹ̑) Tvar obstaja ~; Narava se ~ spreminja; Nihče ne živi ~; ver. biti na ~, za ~ pogubljen; poud.: Človek je živel od ~ |vedno|~ sta si ostala zvesta |za vedno|biti komu dolžnik na ~, za ~ |do konca življenja|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek