vesél -a -o [-u̯] -êjši -a -e (ẹ̑; ȇ) ~i ljudje; ~ otrok; poud.: ~ metuljček |lahkotno se premikajoč, živahen|plašč ~e barve |svetel, živopisan|~o junijsko sonce |svetlo, bleščeče|biti zelo ~; omilj. ponoči biti malo preveč ~ |hrupen|~ prepevati vesel koga/česa biti ~ darila, gostov; biti ~, da nisi sam 

veséli -a -o (ẹ̑) poud.: pripravljati se za ~ dan |za poroko, svatbo|čestitati za ~ dogodek |za rojstvo otroka|vznes. ~o oznanilo |evangelij|

veséli -ega m, člov. (ẹ̑) družba ~ih 

veséla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) knj. pog.: povedati kako ~o šalo: zapeti eno ~o veselo pesem:

veselóst -i tudi vesélost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ̑)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek