vóhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vóhanje (ọ̑) koga/kaj Šakal ~a mrhovino na velike razdalje; V zraku smo vohali vonj po zažganem duhali, vonjali: poud. ~ nesrečo |čutiti, slutiti|poud. vohati za kom/čim ~ ~ ljudmi |prikrito poizvedovati|Žival ~a okrog posode; Kljub nahodu še dobro ~a 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek