vrág -a m, člov. (ȃ) olepš. ~ se mu prikazuje |hudič|slabš. Ta ~ je zmožen vsega |zloben, hudoben človek|živ., poud. Zmerom dela kakega ~a |kako stvar, kaj|slabš.: zganjati ~a zaradi malenkosti |hrup, nemir|imeti ~a |neprijetnosti, težave|do ~a vse uničiti |popolnoma vse|iti k ~u |propasti|

vrágovka -e ž, člov. (ȃ) olepš. |hudičevka|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek