zakáj1 vpraš. prisl. zaim. (á/ȃ) 

  1. 1. vzroč., vzroč. vpraš. prisl. zaim. ~ to delaš; Le ~ ni prišel; Vragvedi ~; v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Vprašal jo je, ~ se smeje; Hočejo vedeti, ~
  2. 2. poud., zanikanje Se bojiš? -Zakaj le |sploh ne|poud., pritrditev Bi se peljala z menoj? -Zakaj pa ne |seveda bi se|
  3. 3. namer., namer. vpraš. prisl. zaim., knj. pog. čemu: ~ mi to pripoveduješ? -Zato, da izveš resnico


zakáj -a z -em pojm. (á; ȃ) postavljati ~e; poud. Vsak ~ ima svoj zato |Vsaka stvar ima svoj vzrok|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek