zavrtéti -ím dov. zavrtênje; drugo gl. vrteti (ẹ́ í) koga/kaj ~ gumb sprejemnika; knj. pog. ~ še nekaj resne glasbe predvajati: poud. ~ nevesto |zaplesati z njo|brezos. Ob eksploziji ga je zavrtelo in vrglo na tla 

zavrtéti se -ím se (ẹ́ í) Kolesce se je zavrtelo; ~ ~ na prstih; poud. Žičnice so se že zavrtele |začele obratovati|poud. zavrteti se komu Vse se mi je zavrtelo |Dobil sem občutek vrtenja|brezos. Pred očmi se mi je zavrtelo 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek