zmêsti1 zmêdem tudi zmésti zmédem dov. zméden -a; zmedênje tudi zmédenje; drugo gl. mêsti1 (é; ẹ́) koga/kaj ~ govornika z vprašanji; To je zmedlo pojme o poštenosti; poud. zmesti komu kaj ~ nasprotniku načrte |preprečiti|~ zasledovalcem sled |povzročiti, da ne vedo, katera je prava|

zmêsti se zmêdem se tudi zmésti se zmédem se (é; ẹ́) ~ ~ pred profesorjem zmesti se komu Pri branju so se mu vrste zmedle; brezos. V glavi se mu je zmedlo 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek