zmôči zmórem dov. zmógel zmôgla (ó ọ́) kaj ~ delo; Ladja ~e veliko hitrost; z nedoločnikom ~ odplačevati dolgove; ~ vse razumeti zmoči koga star. Trije so bili, pa so ga komaj zmogli premagali: poud. Spanec ga je zmogel |Zaspal je|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek